Terapija Vrnitve Duše
V Terapiji Vrnitve Duše ležijo principi Vrnitve Duše znotraj očiščevalnih tehnik. Ljudje so lahko imeli veliko terapij, ne da bi kadar koli imeli seanso, ko bi se jih oseba nežno dotaknila in iskreno vprašala, kaj si resnično želijo reči. Tako redke so seanse, kjer bi dva bila resnično prisotna, povezana drug z drugim, da lahko ponavadi odkriješ ogromno potlačenih otroških čustev v svojem klientu.

Glavna tehnika za sproščanje naboja v Terapiji Vrnitev Duše, ki jo uporabljam, je Čiščenje holografske časovne črte. Razvil sem jo iz starodavnih in tradicionalnih svetih šamanskih metod. Osebno ne verjamem, da je običajno, da je klient nehote postal žrtev, zato ne uporabljam terapijskih navodil, ki bi to potrdila klientu, na primer: "Najdi dogodek, kjer ti je nekdo povzročil srčno bolečino". Te vrste navodil prikazujejo klienta kot posledico. Ko se zavejo, da niso posledica, se očistijo naboja, ki je bil na voljo zaradi omejenega fokusa in postanejo "očiščeni" nezgod. Gledišča "drugih" niso nič manj resnična niti manj dostopna kot gledišče klienta.

Lahko je prav razburljivo za klienta, da si predvaja nezgodo o tem, kako ga je bik ranil v trebuh v prejšnjem življenju in lahko celo malo olajša želodčne bolečine. Klient lahko, kakorkoli že, ponovno ustvari isto bolečino, če se ni soočil z nezgodo tudi s stani gledišča in doživljanja bika. Mogoče je bik užival v nezgodi in je doživel majhen prijeten energetski udarec. Klient, ki si ne želi doživeti nezgode z drugega vidika, si bo ponavljajoče ustvarjal hologram za vedno. Če ste že kdaj čistili nezgode in so se ponovno pojavile, je to posledica nezavzetih gledišč.

Če dodamo vrnitev duše k čiščenju holografske časovne črte, ne bo čiščenje nič daljše. Glavna faktorja, ki določata hitrost rezultatov pri čiščenju, sta jasnost terapevta in prisotnost ter pozornost klienta. Klient, katerega deli duše so razpuščeni po univerzi, nadaljuje počasi. Če ponovno predvajaš travmatično nezgodo iz različnih gledišč, se bodo morda delčki duše vrnili in združili v celoto spontano, a ponavadi se ne. Zelo nežno vprašanje "Te je takrat tvoj delček zapustil?", ki mu sledi zelo nežno povabilo, da se spet združi v celoto, je mogoče vse, kar morate imeti v svoji torbi očiščevalnih trikov, da desetkratno povečate klientov rezultat.

Včasih sem se boril z realnim modelom izgubljenih delčkov duše, saj je koncept o izgubljenem delčku osebe, ki je nekje tam zunaj, malo umsko neskladen. Ni bilo logično, a je delovalo tako močno. Moje glavno opažanje glede tega je, da je duša kot poezija, in poezija ni nujno smiselna. Ko pomagaš zdužiti delčke duše v celoto, uporabljaš njihovo realnost, in njihova realnost je starost, v kateri mislijo, da so čustvo v katerem tičijo, in se nahajajo tam, kjer koli se vidijo, da so. Razumski pristop bo obnovil le razumske delčke pozornosti, a poetičen pristop lahko zapolni bitje z delčki tako, da začne oseba naravno privlačevati ostale dele sebe, ne da pri tem morala postati razumna.

Nekoč sem na delavnicah videl dva psihologa, ki sta skoraj padla iz svojega stola, ko sem opisoval primer "tata duš". Poskušala sta popraviti izraz s svojim čudovitim mehanističnim modelom, ki vsebuje klientove starše, ki mu ne dovoljujejo doživeti tistega, kar hoče, zato so deli njegove osebnosti postali ločeni. Moral sem jima reči, da je bila njihova razlaga veliko bolj smiselna mojemu intelektualnemu umu kot moja sama, in opazila sta, da je poetična razlaga vodila v življenje transformacijske združitve delčkov duše ter da je njuna "znanstvena" razlaga vodila le v intelektualni dialog.

Vrnitev delčkov duše ni hobi, pri katerem šteje, koliko delčkov lahko najdeš. Ponavadi hočeš delati samo z nekaterimi večjimi deli, ki trenutno razdružujejo bitje kot celoto. Spet enkrat drugič v tvojem življenju, ko najdeš del in ga dobro združiš v celoto, potrebuješ ponovno terapijo šele čez nekaj mesecev, ko najdeš nek drug izgubljen del.

Ena izkušnja, ki me je usmerila na področja Vrnitve Duše, je bila šokantno spoznanje, da lahko samo duhovno zavest, ki jo doživiš v svojem telesu, preneseš v svoje življenje po smrti. Mnogim od nas je bila prodana drugačna razlaga, ki pravi, da je premik iz telesa in počenjanje večih čudovitih vaj  "prava stvar" na poti v nesmrtnost. Zunajtelesne vaje se lahko izvajajo med življenji, in le tisto, kar doživiš v telesu, ko si eno z njim, lahko poneseš s sabo v drugo telo.